Pekre, 21. maj 2022. Prijeten spomladanski dan je že v ranem jutru obeta pravi spominski praznik.
32. let je že minilo od nepozabnih dogajanj, ki so Pekre, idilično naselje pod obronki mogočnega Pohorja, njegove prebivalce in posebej prvo generacijo šolajočih se bodočih častnikov slovenske vojske zapisali v zgodovino. V Pekrah je Maribor rekel, da ima dovolj nadvlade jugo armadnega škornja in da bo z vsem bitjem in žitjem branil svojo državo, demokratično Slovenijo.
TD Pekre, častniki, vojni veterani in Mestna občina Maribor so pripravili spominski dan. Začelo se je s 31. spominskim pohodom »Pekre, 23. maj 1991« od Peker do vojašnice in Kadetnice ter nazaj in sklenilo z večerno proslavo.
Po nagovoru predsednika TD Pekre in predsednika organizacijskega odbora pohoda, Zlatka Partliča je navzoče pozdravil mariborski župan, Saša Arsenovič in objavil, da se bo prvič tudi sam udeležil pohoda. In res se je, le polovice.
Med pohodniki so poleg enote slovenske vojske, Pekrčanov, občanov Maribora, Društva Pekre – Ig (imenovani tudi enkarji), izstopali gostje iz Bele krajine, Novega mesta, Brežic in Mislinjske doline.
Več kot 50 članov območnega združenja častnikov in veteranov vojne za Slovenijo že dvajset let nadaljuje s tradicijo. Enkrat na leto, ob spominskem dnevu v Pekrah prihajajo Belokranjci s svojim praporom na pohod pod Pohorje. Pekrčani jim prav tako vsako leto vračajo obisk.
Tone Krašovec je ponosen na to tradicijo, praporščak Duša Hočevar pa prav tako. Tokrat celo v spremstvu soprogo, zdravnico, Jano Zajc.
V Pekrah smo odlično sprejeti, zatrjuje Tone Krašovec. Naše goste, ki iz Maribora prihajajo v Belo krajino pa popeljemo po čudoviti Kolpi, vendar opažamo, da vsaj polovica Pekrčanov boji zelene reke in raje izbere trdna tla pod nogami.
Dopoldansko proslavo je imenitno povezovala vsestranska sekretarka, ga. Ilka Riedl. Napovedala je celo govornika, ki ga ni bilo in je zaplet rešila tako, da je na oder povabila g. Franca Ošljaka predsednika OZSČ Maribor, še eno od legend iz obdobja Pekrskih dogodkov. In oba sta požela aplavz.
Ko je za konec dopoldanske proslave v pohorsko zelenje zadonela skoraj ponarodela Slovenec sem, v izvedbi Tima Ribiča, pa je prireditev dobila tudi mednarodno razsežnost. V dvoglasje je Timu priskočil njegov japonski prijatelj.
Predsednik Partlič, pa si je zaželel, da bi bil pohod tudi v bodoče tradicionalen z večjo udeležbo mladih ...
Pohod, na katerem je bilo blizu 250 udeležencev je vzbudil nemalo zanimanja prebivalcev Peker, Radvanja, tja v vojašnico in nazaj grede.
Večerno proslavo je obeležilo veliko število gostov, med njimi je bila tudi nekdanja županja, ga. Magdalena Tovornikov, ki je ob Pekrskih dogodkih odigrala morda celo odločilno vlogo.
Slavnostna govornica je bila dr. Aleksandra Berberih Slana.
Nekaj navedb:
Čeprav sem bila v času pekrskih dogodkov in referenduma premlada za kakršno koli aktivno udejstvovanje, čutim, da sem bila del tega. Na koncu koncev so nam bile takrat vsem dovoljene sanje in vsi smo dočakali jutrišnji dan. Vse prisotne veže nekaj nezlomljivega, neuničljivega, veže nas ljubezen do domovine, do slovenskega jezika, do naše kulture.
V zadnjih letih sem bila priča številnim razpravam o zaslugah v času Pekrskih dogodkov in vojne za osamosvojitev. Poveličevalo se je ene in druge, pozabljalo enkrat pripadnike policije, drugič teritorialcev. Nekateri so cenili vlogo politike, drugi te iste zdaj kritizirajo. Ob vsem tem pogosto pozabljamo, da je 1.298 369 prebivalcev Slovenije oziroma 95 odstotkov glasovalo in bilo 88,5 odstotka za osamosvojitev Slovenije.
Prevečkrat je bilo po osamosvojitvi postavljeno vprašanje Ali smo se za to borili, saj so ljudje siti gospodarskih kriz, političnih igric. Kaj se je zgodilo v teh 30. letih, kje so zdaj tisti gradovi v oblakih, ki smo jih v sanjah gradili? Ali bi se zdaj ljudje še tako pogumno postavili pred oklepnike ...
Vedno sem bila ponosna na uporniški duh Maribora, na neuklonljiv duh Maistrovih borcev, na Pohorske partizane ... Ne dovolimo, da nam to vzamejo ... Ohranimo svoj uporniški duh, negujmo naše tradicije in borimo se za tisto osnovno kar imamo, naše dostojanstvo ponos in spoštovanje ...
To so le nekateri poudarki iz slavnostnega nagovora dr. Berberih Slane s toplim priporočilo, da so misli iz govora lahko imeniten napotek našim političnim govornikom vseh vrst. Zlasti njen zaključek: Ne verjamem v neizogibnost vojne, a me skrbijo ljudje, ki slepo verjamejo v avtomatičnost miru. Zgodilo se je, zato se lahko ponovi. A danes so dovoljene sanje na jutrišnji, boljši dan.
Tako je bila imenitno zaokrožena letošnja 31. proslava ob spominu na dogajanje v Pekrah pred 32. leti.
Zapisal:
Jože Jagodnik
