14. festival komedije Pekre 2018

Satirična monokomedija – parodija na aktualne dogodke, pojave in osebnosti s 26 napevi slovenskih narodnih.

Pavle Repnik, direktor reklamne agencije, prijavi davčnemu uradu izmišljeno ženo, šest otrok in hromo mater, da mu ne bi bilo treba plačati preveč dohodnine. V resnici ima le prijateljico, stevardeso Lucijo, v glavnem pa živi sam z asistentko Srečko Piflar. Ko se najavi davčna inšpekcija, z asistentko skušata rešiti kritično situacijo tako, da v krogu znank in znancev poiščeta začasne družinske člane. Ko čez dva dni pride v hišo davčni inšpektor Romeo, mu direktor lahko predstavi vsaj del velike družine in perfektno inscenirano družinsko življenje. Perfektno? No, tako enostavno to ne gre!

Odlična sodobna komedija angleškega avtorja Erica Chappella O mrtvih samo dobro, krstno uprizorjena leta 2010, se začne na dan kremiranja trupla priljubljenega komika Davida »Dava« Thursbyja. Ob tem bi seveda lahko pomislili na solzavo melodramo, a vam bodo v našem primeru tekle zgolj solze smeha. »Žalujoča« družba pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in kolegov, ki se zbirajo ob njegovi krsti, da bi mu izkazali zadnje spoštovanje, namreč kmalu ugotovi, da o njem vedo veliko manj, kot so si mislili. Skozi njihove spomine in duhovite dialoge se pred nami začnejo razkrivati sočne pikantnosti, laži in prevare iz njegovega življenja, ki gledalca zabavajo s presenetljivimi obrati in humorja polnimi situacijami. In ko se pojavi še skrivnostna ženska, ki je nihče ne pozna, napetost doseže vrhunec. Na koncu se nam zdi, da je pravzaprav Dave tisti, ki se zadnji smeje - kot da bi povedal enega od svojih »štosov«. V dobri uri in pol smeha in zabave nam predstava na svojevrsten, humoren in sproščen način razgalja nekatere večne resnice o prijateljstvu, zvestobi, slavi in seveda smrti. Prepričani smo, da po ogledu te odlične komedije v režiji Jaše Jamnika, vaš pogled na pogrebe in umiranje ne bo več enak, kot je bil doslej.

Recesija in težki časi, v katerih živimo, pripomorejo k moraliziranju in v različnih tipih vlog se lahko prepozna marsikdo, saj bi se v podobnem položaju lahko znašel kdorkoli. Skozi predstavo lahko vidimo, da je svet res okrogel, da smo si bolj podobni kot različni. In ko gre kaj narobe, delujemo povsod enako: na otokih, na celinah, v mestih in na kmetih.

Dva starčka nepričakovano ostaneta sama na silvestrovo. Pijeta, jesta, nazdravljata, se spominjata starih časov, vse  dokler… Dokler se ne izkaže, da je bil Jože partizanski komandant, Franček (v emigraciji Frankie) pa domobranec. In se začne -  prepir, boj do konca, ponovitev druge svetovne vojne na naših tleh, torej ponavljanje zgodovine kot farse. Seveda bi bilo vse skupaj samo smešno, če ne bi okoli nas še zmerom popravljali ali dopolnjevali zgodovine, iskali medvojne in povojne kosti, in če se ne bi vnuki še zmerom sovražili zaradi usode svojih dedov.

V času demagogov in populistov ter vsesplošnega nezaupanja in zaničevanja mukoma vzpostavljenih družbenih struktur smo se lotili politično-družinske komedije Toneta Partljiča o hlastanju po oblasti, o povzpetnici s cilji, ki upravičujejo vsa sredstva, ter o opojnosti in nalezljivosti mnogokrat le navidezne moči. Živa Breskvar Piškur živi v hiši z Irenco, hčerko iz prvega zakona, in z drugim možem Andrejem, ki mu je na pravkar končanih volitvah zmanjkalo le tristo glasov, da bi postal poslanec. Vendar Živa poraza ne sprejme, raje skuje pretkan in nevaren načrt, kako bi kljub temu postala gospa poslančeva. Mož in hči ji seveda nasprotujeta, a to je ne ustavi - onadva pač ne razumeta njenih želja in ambicij.

Petelinji zajtrk je hudo prepričljiva, sočna, zabavna, romantična, očarljiva, napeta, socialna, navihana igra, mešanica melodrame in romantične komedije. S predstavo režiser napoveduje erotično, naelektreno zgodbo o prijateljstvu s ščepcem generacijske jugonostalgije, kot se za Jesenice, kjer se zgodba odvija, tudi spodobi. Mlad fant, med prijatelji znan pod imenom Djuro, se zaposli kot vajenec pri mojstru Lojzu, lastniku avtomehanične delavnice. Z mojstrom vzpostavita očetovski odnos, ki se počasi prelevi v iskreno prijateljstvo, polno mojstrovih modrosti in napotkov za življenje. Djuro se speča z Bronjo, poročeno z lokalnim kriminalcem, mafijcem, trgovcem z belim blagom in največjim frajerjem daleč naokoli, Lepcem. Bronjino zapeljevanje mladega vajenca je zelo spontano, očarljivo in romantično, vendar skrito razmerje kmalu terja svoj davek. Medtem pa Lojze sanja o najbolj seksi »pjevačici« Severini, ki se na svoji glasbeni turneji po Sloveniji ustavi tudi na Belc pod Kepo… Lepec Lojzu omogoči, da jo spozna tudi osebno in zgodi se petelinji zajtrk, o katerem bodo govorile še generacije, o čemer bodo še filme snemali.

Komedija Dama iz Maxima je dinamična, polna lahkotnih zapletov in preobratov, ki se začnejo v trenutku, ko gospod Petypon ugotovi, da je ponoči pripeljal domov dekle iz bordela Maxim, pa se po prekrokani noči tega sploh ne zaveda. Damo je treba skriti pred ženo, pri čemer mu uslužno pomaga prijatelj Gegremont. Vse pa zaplete še stric general z varovanko Clementine, ki bi jo rad omožil. Vsekakor drži resnica, da človeku nič ne pomaga znanstveni naslov, ko spregovori alkohol, saj se morala hitro utopi, iz valov zapletov pa je težko splavati.

Francoski komik Molière  je predstavo Gospod Plemeniti Prasetnik napisal pred skoraj 400 leti.  Mi smo se je lotili na svoj način, pomešali smo stoletja in se odločili, da je zgodba brezčasna, da so spletke in prevare žive v vseh obdobjih, zato so tudi kostumi in rekviziti mešanica preteklosti in sedanjosti. Osrednji lik je Plemeniti Prasetnik, ki pride snubit nevesto, saj se je z njenim očetom dogovoril za poroko. Ljubezen pa ima svoje načrte - Julija ljubi Erasta in zato je potrebno dogovorjeno poroko na vsak način preprečiti in odgnati Prasetnika. Kaj vse zakuhajo, pa boste videli ob ogledu predstave.